Ne ravno tipičen, a gotovo eden najpopularnejših v tej državi. Los Amigos Invisibles, 6-članska zasedba iz Caracasa, so preprosto zelo cool. Kot praktično edini bend so v začetku devetdesetih v glasbeno precej »nerazgibani« Venezueli začeli furat funk in acid jazz zvoke (seveda »with a latin twist«) in to zelo dorasle tistim od sorodnih skupin, kot so Jamiroquai, The Brand New Heavies ali Incognito. V Južni Ameriki jih poznajo in obožujejo povsod, kjer sva bila… Peru, Čile, Argentina…

Prebil sem se čez celotno njihovo diskografijo (v svoji že skoraj dvajsetletni karieri so posneli 6 albumov) in edino kar me pri njih malo čudi oz. kar razočara je, da so v svojem ustvarjanju dokaj »nekonsistentni«. Medtem, ko so nekatere plate, kot npr. The New Sound of the Venezuelan Gozadera in The Venezuelan Zinga Son, Vol. 1, zelo všečne, so ostale namreč precej boge in dolgočasne. Kot da bi poslušal kake Kingstone…

Ampak zgoraj omenjeni plati odtehtata vse predsodke proti njihovemu (ponesrečenem) spogledovanju s popom in sta definitivno vredni načekiranja. Prva dva komada za pokušino prihajata z albuma The New Sound of the Venezuelan Gozadera, ki je izšel leta 1998. Tu Amigosi zaplavajo po širokem spektru žanrov (to je bila šele njihova druga plata), od “straight-up” funka na komadu Ultra-Funk, disca, sambe, pa do bolj, recmo temu, eksperimentalnih štiklcov. Pri Otra Vez na plano udari celo pošten amen break…

Ultra Funk

Otra Vez

Venezuelan Zinga Son, Vol. 1, za moje pojme njihov najbolj posrečen glasbeni izdelek iz leta 2003, je plod sodelovanja z newyorško produkcijsko ekipo Masters At Work (“Little” Louie Vega in Kenny “Dope” Gonzalez) in se skozi vseh 17 komadov zliva v en sam prijeten in groovy miksič. Pohvalen review sem našel celo na Pitchforku…

Una Disco Llena

Mambo Chimbo

Več o bendu na http://beta.amigosinvisibles.com/.