Po 36 urah naporne vožnje, skakanju z enega avtobusa na drugega, sva se dokončno poslovila od Bahie in Salvadorja ter prebila na jug Brazilije v hribovito pokrajino Minas Gerais, kjer sva nekaj dni preživela v zgodovinskem mestu Ouro Preto. Velik dobrega za videt, za pofotkat in za pojest. Predvsem pa sva spoznala super couchsurfing ekipco, s katero sva preživljala dneve in večere.

Requeste za prespat sva šestim couchsurferjem poslala dva dni pred najinim prihodom in ko sva na avtobusni postaji v Belo Horizonteju na poti v Ouro Preto preverjala, kakšno je stanje, sva navdušeno ugotovila, da so naju kar trije sprejeli. Zakon, še ta luksuz, da lahko izbiraš, pri kateremu boš spal. Tako sva na koncu dve noči spala pri Barbari v noro lepi hiši njene familije, eno noč pa pri Lucasu v hiši njegove študentske bratovščine (República po brazilsko, Ouro Preto je namreč tudi veliko univerzitetno mesto). Tretji couchsurfer Sergio pa se nam je veselo pridružil, ko smo ga šli vsi skupaj pit v mesto. Groovy!