Bogi revček Laos je brez morja (hej, še celo mi mamo tistih 40+ kilometrov obale), ima pa zato Si Phan Don. Kar v jeziku Laosa pomeni »4000 otokov«. V tem delu reke Mekong (baje širokem kar 14 kilometrov) na skrajnem jugu države se nahaja na stotine majhnih otočkov in nekaj manj večjih, na katerih tudi folk živi. Tu so lokalci ustvarili pravi mali tropski paradiž (no ja, vsaj približek), pa čeprav sredi velikanskega rečnega sistema in sredi tipične ruralne revščine.

Si Phan Don je eno najjačih backpacker-friendly »letovišč« na svetu(!), kjer se izključno henga in uživa. Resno. Otočki so poraščeni s palmicami, ob njihovih obrežjih pa so nanizani številni luštni, simpl bungalovčki in kul restavracije/kafiči. Celo nekaj pristnih peščenih plaž se najde naokoli. Izvzemajoč peščico midrange hotelčkov, vse skupaj deluje zelo »domače«, prevladuje tipična kmečka atmosfera in tujci se lepo »štekamo« z lokalnim prebivalstvom. Naprimer zraven našega guesthouse-a je delovala osnovna šola, kjer so otroci po cele dneve razgrajali bodisi na dvorišču, bodisi v učilnicah. Le nekaj minut hoje stran je stal lokalni budistični wat, kjer so menihi in ostali budisti v miru molili in meditirali. Vsepovsod riževa polja, krave in bivoli. Tipični Laos.

View Larger Map

Z Ireno sva tu »obtičala« slab teden. Že prvi dan, še predno sva se lahko na otoku Don Khon dodobra vselila v najino super kjut sobico z verandico, visečo mrežo in direktnim pogledom na reko ter gor in dol švigajoče ribiške čolne (ter killer sončni zahod), je mimo naju kar naenkrat prikolesarila Daniela (Daniela iz Švice, glej prejšnje poste). Aaaaa! Punca se je pred kratkim vrnila iz Vietnama nazaj v Laos in nadaljuje svojo pot proti Kambodži. Can this get any better? Dobra relaksacija, dobra azijska hrana, dobra družba…

Si Phan Don ga torej zmaga. Pa čeprav obstaja tudi nekaj rajonov, predvsem na sosednjem otoku Don Det, kjer se poka trens, drogira in sporazumeva izključno v hebrejščini (ali yorkshirskem angleškem dialektu). :) A naša lokacija je bila, hjah, popolna. Pa da ne boste mislili, da se na teh otokih res samo henga. Obstaja tudi nekaj zelo zanimivih kulturno-zgodovinskih in naravoslovnih atrakcij. Recimo znameniti (in zelo ogroženi) sladkovodni Irrawaddy delfin s svojo tipično čeladasto glavo, ki se v teh vodah množično zadržuje med decembrom in majem. Mi trije z Danielo smo si »čredo« delfinov z majhnega najetega čolna ogledali nekega večera na južni strani našega otoka, že prav blizu meje s Kambodžo. Scena je bila nepopisno lepa – delfini, ki švigajo na površje, lokalni ribiči na delu, jate ptic na nebu in epski sončni zahod na obzorju…