Whoaaa. Kakšno mesto! Ko sem ga prvič videl, sem se prec spomnil nekega dokumentarca o Južni Ameriki, ki sem ga gledal kot mulc, in posnetkov La Paza, ko se je snemalna ekipa počasi spuščala po neki cesti v velikansko brezno, posejano s stavbami. In takrat sem si mislil, mater, kje je to???  Potem pa flashback, ko smo v zatohlem avtobusu na poti iz Copacabane buljili skozi okno in se v živo čudili tej nenavadni podobi mesta. Velik del, vključno s središčem, je namreč ukleščen v ogromno sotesko, kjer je že zdavnaj zmanjkalo placa za nove bajte, zato se mesto z navalom novih priseljencev neustavljivo širi zunaj doline preko okoliških planot kot nekakšen parazit. Ta del mesta se imenuje El Alto.

La Paz je največje bolivijsko mesto (uradno sicer ni prestolnica) in leži na 3600 metrov. Višinska aklimatizacija je lahko velik izziv za marsikaterega obiskovalca, ki prvič obišče ta del sveta, še posebej če v La Paz prileti direktno iz kakega nižje ležečega kraja. Tudi Zvone Šeruga v eni izmed svojih potopisnih knjig opisuje, kako ga je nekoč prav v La Pazu zdelala višinska bolezen, toliko celo, da je bil kar nekaj dni v kritičnem stanju. Midva na srečo s tem nisva imela težav, saj sva se iz obmorske Lime v Peruju na najini poti dobre tri tedne postopoma dvigala proti Andom in s tem privajala na višino.

Mesto je kot mravljišče. Če te že na cesti ne zbije eden izmed neštetih minibusov/kombijev, je tudi slalom skozi množice ljudi zadosti velik izziv, medtem ko se ves zadihan prekladaš po ulicah gor in dol. Fora je pač v tem, da si ga preprosto vzameš na izi in počasi vsrkavaš zvoke, vonje in prizore, ki jih mesto ponuja. Ko iz relativno mirnega hostla stopiš na ulico, se ti odpre čisto drug svet:

• Gor in dol. Še avtomobili se s težavo vzpenjajo po ulicah La Paza. Priti z enega konca mesta na drugega lahko, poleg obupnega prometa, pomeni tudi premagati 1000 metrov višinske razlike, zato se ne splača živeti preveč daleč od stvari, ki so ti esencialne. So pa razgledi čez mesto zato precej hudi, še posebej če se v ozadju vidi kakega od bližnjih šesttisočakov.
• Tržnice. V bistvu je cel La Paz ena sama velika tržnica, kot da se vse v mestu dogaja okoli stojnic, kjer so dobi praktično vse, od hrane, oblek, elektronike, itd. Med zanimivejšimi artikli, ki jih lahko najdeš na tržnicah so mrtvi lamini fetusi, ki jih pobožni (ali vraževerni) Bolivijci darujejo boginji Pachamami, materi zemlji.
• City folk. Velika večina se pravzaprav ne razlikuje dosti od podeželskega prebivalstva, vsaj od tistega v visoko ležečih regijah Altiplana. La Paz (še posebej El Alto) velja za kulturno središče starega ljudstva Aymara, kjer se zlasti ženske ponosno oblačijo v tradicionalna chola oblačila, za katera je značilen klobuk polcilinder, zelo široka kikla in pisana ruta, imenovana aguayo, ovita okoli telesa in namenjena prenašanju različnih stvari (tudi dojenčkov).