Očitno drži to, kar pravijo Indijci, da je vsaka (indijska) zvezna država drugačna. In res, ko sva za sabo pustila Tamil Nadu in vstopila v Keralo, skrajno jugozahodno »provinco«, je Indija spremenila obraz. Prva stvar, ki sva jo opazila na poti iz Kumilyja v Kottayam, je bilo število oglasnih jumbo plakatov s fotografijami zadovoljnih, brkatih fotrčkov ali celo lepotic s fancy dekolteji. Kerala definitivno premore več biznisa, liberalnejšega ozračja in verske tolerance v primerjavi z večino drugih indijskih držav, čeprav ji, zanimivo, že dolgo časa vladajo komunistične stranke. Ampak »tu dol na jugu« je pač že od nekdaj tako, poleg tega pa je obalni svet presenetljivo lep in posejan s številnimi počitniškimi kraji, kamor celo petični zahodni turisti, čeprav ne masovno, prihajajo na svoj poletni R&R.
Med vsemi temi kraji sva šla midva po svoj »beach time« v Varkalo, kjer je turistični del mesta raztegnjen vzdolž visokega klifa nad še kar lepo plažo. Tu sva prvič v Indiji prešaltala v nižjo prestavo in si rekla »OK, mal pavze!«, pa čeprav sva bila tam samo ene par dni. Varkala je očitno eden izmed tistih krajev, kjer se lahko za moment umakneš od vsakdanje Indije in malo zrelaksiraš. Palme, kafiči, bungalovi, kopalke, bikini … you know. Klientela pretežno zahodnjaška, vse od simpatičnih familij z majhnimi otroci, ki se po cel dan podijo po plaži, pa do tistih iber zasanjanih popotnikov, mojstrov »henganja«, katerih vrhunec dneva predstavlja nakup čikov v bližnji štacuni. Je pa Varkala oz. Kerala tudi dežela rib in ni lepšega prizora, ko ponoči v temi vidiš na desetine lučk daleč na morju, ki predstavljajo posamezne ribiške čolne. Proti večeru večina restavracij na klifu pred svojim vhodom razgali ponudbo svežih rib, vse od kalamarov pa do dvometrske barakude. Mmmm, mmmm! Že dolgo nisva jedla tako dobro pripravljene ribe (ogromen sočen file grouper-ja, spečenega na žaru s putrom in česnom).
Malo višje gor proti severu prideš do krajev, kot sta Kollam in Alleppey, in čudovit vodni svet medsebojno povezanih jezer, lagun, rek in kanalov. Tu je čoln človekovo glavno prevozno sredstvo in tudi najboljši način, da si kraje ogledaš od blizu. Tako imenovani Backwaters so velika turistična atrakcija Kerale, Lonely Planet jih celo opeva kot »eno izmed stvari, ki jih moraš videti, preden umreš«, zato so obrežja mesta Alleppey kot glavnega izhodišča za izlete v ta del dežele, popolnoma nagnetena z ladjicami za turiste (baje več kot 1000), promet na vodi pa gost do te mere, da slišiš skoraj toliko hupanja kot na cesti. No, tudi midva sva najela svojo ladjico, povrh še za čez noč (kar sva precej obžalovala), in prekruzala regijo. Vožnja skozi ozke kanale in opazovanje življenja ljudi ob vsej tej vodi je zelo zanimiva izkušnja, a brez kakega posebnega čara zaradi števila ladij, turistov in grabežljivih agencij v in okoli Alleppeya.
Zadnji kraj, ki sva ga obiskala v Kerali, Fort Cochin, je staro kolonialno mesto in pomembno trgovsko središče Indije toliko in toliko sto let nazaj. Spet mal drugačna Indija, muzejčki, galerije, stare bajte v portugalskem stilu, katedrale, tradicionalne plesne predstave, in spet bolj magnet za belčke, kot za domačine. Še najbolj zanimivi del mesta sta židovska četrt in ulica Baazar Rd, slednja nabita s štacunami in skladišči vseh sort robe (riž, leča, začimbe, …), polna akcije in prometnih zastojev (tovornjaki, rikše, krave, …).
Od tu pa v notranjost dežele, v naslednjo »provinco«, imenovano Karnataka…
1 comment
No ping yet
Ziva says:
29.05.2012 at 10:47 (UTC 0)
Kerala – Zelo lep konec Indije!! Verjetno je pasalo malo odklopa!
Lp, Živa