Nazaj v Salvador sva se vrnila zato, da bi se udeležila vsaj ene brazilske ulične masovke. Lavagem do Bonfim velja za drugi največji letni dogodek v mestu, takoj za karnevalom, in je tesno povezan z religijo Candomblé. Na kratko o tem. Candomblé je neke vrste brazilska posebnost, religija, ki so jo sužnji skozi zgodovino oblikovali na podlagi svojih afriških verovanj. Celotna zadeva temelji na skupini božanstev, imenovanih Orixás, ki predstavljajo različne naravne sile (ogenj, morje, veter, itd.). Skozi celotno zgodovino Brazilije je veljala za prepovedano in njeni privrženci so jo prakticirali na skrivaj, tudi tako, da so nekatere podobe katoliških svetnikov enačili s svojimi božanstvi. Danes je Candomblé uradno priznana religija v Braziliji in v Salvadorju je močno razširjena med prebivalstvom, tudi katoliškim. Zato se vsak drugi četrtek v januarju zgodi Lavagem do Bonfim, verski spektakel, kjer se na tisoče Brazilcev pokloni Oxali, najmogočnejši Orixi med vsemi. In tako naprej in tako nazaj… za več o tem vprašaj strica Googla.

Skratka, vse skupaj štarta že navsezgodaj zjutraj, ko se ljudstvo začne zbirati pred cerkvijo Nosso Senhor Conceção de Praia v spodnjem delu centra mesta (Cidade Baixa). Nekje med osmo in deveto, ko je plac že nabito poln, se začne neskončno dolga procesija ljudi počasi premikati proti severu, po glavni aveniji proti naselju Bonfim, kjer stoji osrednje prizorišče dogodka, cerkev Nosso Senhor do Bonfim. V središču pozornosti so stare mame, oblečene v tradicionalne obleke (Baianas), in številne skupine bobnarjev in trobentačev, ki špilajo celotno pot od začetka do konca (cca. 6,5 kilometrov), vsepovsod naokoli pa razigrana raja. Potem sledijo še tovornjaki, naloženi z ozvočenjem, na katerih igrajo različni bendi (gre za tako imenovane trios eléctricos). In vsepovsod še več ljudi. Res noro, kakšen žur. To je čist nepredstavljivo. Hodi se počasi v nenormalni vročini in sopari, vmes se še kaka ploha ulije, vsepovsod okoli tebe pa ljudje kljub temu uživajo. Ko vsa ta masa ljudi doseže Bonfim, se tam začne tradicionalni obred, kjer bosonoge Baianas očistijo cerkveno stopnišče (zato Lavagem do Bonfim, kar pomeni čiščenje Bonfima), množice ljudi pa se prerivajo v vrstah, da bi na ograjo cerkve privezale svojo fito, barven trak, ki ti prinese srečo. Midva imava vsak svojo privezano okoli roke, Irena rumeno, Igor zeleno, 3 želje se nama bodo uresničile, ko nama bo sama od sebe odpadla – ampak midva misliva, da bo prej :) Na sploh cerkev v Bonfimu velja za neke vrste sveti kraj, kjer se »dogajajo čudeži«, zato ljudje tja na veliko nosijo darila in razne predmete, v upanju na ozdravitev kake bolezni, hibe, ipd.

Lavagem do Bonfim se tako v nepopisni gneči odvija še pozno v noč, tudi s koncerti drugje po mestu. Vsega skupaj kar milijon ljudi. In prav zanimivo je bilo videt, kako se celotno mesto za en dan popolnoma preda takemu dogodku, kot da nič drugega ni pomembno, pa čeprav sploh ni bil uradno prost dan. Nekaj malega sva uspela tudi posnet (dokler ni crknila baterija v fotoaparatu)…