“To je kokin list, to ni kokain!”

Gre za besede bolivijskega predsednika Eva Moralesa, ko je v svojem znamenitem govoru na nekem zasedanju Združenih Narodov pred leti zagovarjal kontroverzno stališče, da je pridelovanje in uživanje koke v Boliviji del njihove kulture in tradicije ter ni namenjeno proizvodnji kokaina. Pri tem je v roki ponosno držal kokin list, ki si ga je nato stlačil v usta in ga začel pred vsemi zbranimi žvečiti. Tako kot to že tisočletja počnejo Bolivijci in druga andska ljudstva. Koko se v državah, kot sta Peru in Bolivija, na veliko prideluje in konzumira, bodisi s čajem, žvečenjem listov ali prek drugih prehrambnih izdelkov. Koka je tudi sestavni del različnih verskih obredov, saj je veljala za sveto rastlino že v času davno pred Inki (predvsem pa davno preden so sploh “odkrili” kokain).

Problem je seveda v negativni percepciji, ki jo do koke gojijo zahodne države z ZDA na čelu, saj je koka tudi osnovna sestavina kemičnega procesa, s katerim se izdeluje kokain. In čeprav se največ kokaina proizvede v Kolumbiji in Mehiki (in potroši v ZDA in Evropi), se ogromno koke v te države uvozi prav iz Peruja in Bolivije in pri tem ima prste vmes tudi marsikateri politik. Dejstvo je, da je pridelava in prodaja te rastline, za kakršnekoli namene že, pomemben vir zaslužka za revno kmečko prebivalstvo. ZDA so v zadnjih desetletjih, ko je drastično naraslo povpraševanje po kokainu, močno pritiskale na vlade Peruja in Bolivije, ki so se nad pridelovalce koke spravljale s sistematičnim uničevanjem polj in vsesplošno represijo, kar je med drugim privedlo tudi do krvavih obračunov med policijo in kmeti.

V zadnjih letih se je ta trend bistveno spremenil. Evo Morales, še eden v vrsti popularnih socialističnih politikov, ki predsedujejo južnoameriškim državam, je popolnoma odjebal ameriške interese in celo v bolivijski ustavi zapisal, da je koka pomemben del kulturne dediščine. Pred številnim mednarodnimi kritikam na ta račun se tako brani s širjenjem domače proizvodnje legalnih prehrambnih in medicinskih izdelkov, ki temeljijo na koki, in pozivanjem zahodnih vlad, da problem pravzaprav tiči na strani uživanja kokaina in ne pridelave koke. Podobno se dogaja tudi v Peruju, kjer se trenutni predsednik Ollanta Humala odreka vsiljenim ameriškim »coca eradication« iniciativam in skuša uveljavljati lastne programe boja proti trgovanju z mamili.

Ne glede na trenutno družbeno-politično sceno, ko si enkrat v Peruju ali v Boliviji, dojameš, da je koka nekaj povsem vsakdanjega. Žvečenje koke je za tamkajšnje prebivalstvo tako, kot za nas pitje kave. Predvsem v višje ležečih predelih Peruja in Bolivije ljudje kokine liste na polno konzumirajo, ne samo iz navade, pač pa tudi zaradi blagodejnih in stimulativnih učinkov, ki jih ima na počutje. Z Ireno sva na poti po Peruju in Boliviji pridno pila mate de coca, kokin čaj, saj naj bi bil zelo učinkovito preventivno sredstvo za višinsko bolezen. Kar je očitno res, midva kakih posebnih problemov zaradi višine nisva imela. Happy all the time…

mate de coca

Nabavit pošten šop kokinih listov je najmanjši problem. Običajno jih dobiš lepo zapakirane v plastični vrečki na številnih stojnicah (zraven zelenjave recimo). Ko sva se potikala po vaseh pokrajine Yungas, severno od La Paza, sva videla tudi ogromno nasadov koke, kar je značilno za ta del Bolivije. V neki vasi blizu Coroica sva videla celo, kako so na nek tovornjak ravno nalagali velikanske vreče koke. Očitno so imeli dobro žetev. Sicer pa če skačeš naokoli s fotoaparatom okoli vratu v času, ko mamce obirajo liste na poljih, si lahko deležen tudi kakega grdega pogleda ali žuganja z rokami. Očitno je med kmečkim prebivalstvom prisotne nekaj živčnosti bodisi zaradi slabih preteklih izkušenj ali negotovosti okoli prihodnjega statusa pridelovanja koke.

nasadi koke v okolici Coroica v pokrajini Yungas

tradicionalno darilo boginji Pachamami (v košarici poleg hrane in raznovrstnih predmetov tudi kokini listi)