Po Melbournu sva za en teden najela avto in šla kruzat po okoliških pokrajinah (znotraj zvezne države Victoria). Yeah! Prvo po slikoviti »obalni magistralki«, zahodno od Melbourna, tako imenovanem Great Ocean Roadu, potem pa v notranjost v Grampians National Park in nazaj čez Melbourne še na vzhodno stran v Wilsons Promontory National Park. Irena ne bi bila Irena, če med primopredajo avtomobila ne bi mal pojamrala zarad tega ali onega in tako so nama na koncu namesto prvotno dogovorjene Hyundai Elantre za ceno 35 dolarjev na dan dali kar super luksuzno Toyoto Camry. Sicer sva upala, da bova v avtu tudi spala, ampak je bil dokaj neudoben, in sva tako štirikrat spala raje na noro udobnih posteljah pri štirih couchsurferjih. :) En od njih je bil spet Aleš, ker sva eno soboto prišla nazaj v Melbourne še mal žurat – ga sicer takrat ni bilo doma, pustu nama je ključe od fleta, tako da sva mela praktično svoj flet v Melbournu, how cool is that… Enkrat sva spala v šotoru (ja, Aleš posodu), dvakrat pa v avtu.
Avstralija je ZELO drugačna od Nove Zelandije. Nič več zelenih pašnikov in hribčkov, s snegom pokritih gora, velikih ledeniških jezer, … Avstralija je totalno suha, večji del v resnici puščava. V tem času je na severnem, tropskem, delu države sicer deževna doba (čeprav so bile lih v tistem času poplave v »sosednjem« New South Walesu, ki je severo-vzhodno od Victorie), jug Avstralije je pa v večini suh, posebej trava rata poleti čisto rjavkasta. To je sicer za naju »prava Avstralija«, kot se jo spomniš s televizije in revij – kenguruji, ki skakljajo sredi teh pustih savan. V glavnem pravo nasprotje zeleni NZ. Vreme je sicer precej spremenljivo, v roku parih dni gre od skoraj neznosnih 40 stopinj v Melbournu do dežja in 15 stopinj v Wilsons Prom nacionalnem parku (najbolj južna točka celinske AU).
Kar nama je bolj všeč v Avstraliji je noro dober vonj po evkaliptusovi smoli – evkaliptusova drevesa (gumovci) so povsod in dišijo podobno kot borovec, kar naju pusti pogrešajoča Krk. Plus, tukaj je fuuuul enih divjih živali. Najbolj luštne so koale, ki jih na Great Ocean Roadu vidiš res veliko. Totalno luštna majčkena koala je sedela ob cesti in si jo lahko celo pobožal – zdaj veva po kom se imenujejo plišasti medvedki. Drugače ful hengajo na drevesih – spijo ali jejo evkaliptusove listke. Veliko sva videla kengurujev (tudi s tamalimi v vrečah) in manjših wallabijev. In ogromno ptičev – predvsem kakadujev in papig. Pa emujev (podobni nojem) in vombatov – gromozanski morski prašički. Irena je celo kačo videla, menda je večina strupenih. In vse te živali sva videla v naravi…
Drugače je ocean podobno nevaren in mrzel kot na NZ, na žalost. Kopanje marsikje odpade. Vidiš pa veliko surferjev in wannabe surferjev. Avstralski moški niso lepi, kot velja zelo stereotipno. Sicer imajo velik lepih (v bistvu ne nujno lepih, bolj zrihtanih) punklcov na razpolago, sami pa res niso nič posebnega. Veliko jih ima kratko frizurco z mal več frufruja, v stilu Ryana Goslinga (in seveda iste špegle). Res, ful vidiš podobnih ljudi – frizura, špegli, kratke kiklce, lepe noge. Folk se kar precej rekreira, zato imajo kar postavna telesca. Morje, sonce…
Kot rečeno sva stanovala pri treh avstralskih couchsurferjih. Prva je bila Jess v Apollo Bayu. Uh, midva bi živela tako k ona. Malo pride domov k mami, dela – uči surfat, plavat, kelnari in dela kot reševalec iz vode. Malo našpara, potem gre pa spet potovat. Nekaj časa na leto živi in dela na Japonskem, v turizmu. Potovala je že povsod, vključno s Slovenijo. Živela: Avstralija, Anglija, Irska, Japonska, Mehika, ZDA. Res svobodna in luštna bejba. Druga je bila Laura v Port Fairyju. Dela v večjem farmacevtskem podjetju, sama živi v ogromni bajti, ki si jo je kupila. Nekoliko osamljena punca. Na hladilniku je imela pripopan plan, da si more do 2013 omislit fanta/moža/otroke. :) Tretji je bil pa Robert (s priimkom Funk), taprav kmet, nor oboževalec AC/DC, star 26 let. Starša sta mu prepustila družinsko farmo in čisto sam skrbi zanjo – 600 hektarjev, 6000 ovc in pridelovanje pšenice. Vsataja ob 6-ih in hodi spat ob 9-ih. Ful model. Na »barbiju« (žar, zelo priljubljen povsod) nama je speku jagnječje zarebrnice in smo mel večerjo ob sončnem zahodu. Dbest.
Šla sva tut v dva nacionalna parka, Grampians in Wilsons Prom. To so taki otočki gozda in živali in kempov, kjer lahko spiš pod zvezdami. Nasploh Victoria ni tolk velika. Z lahkoto se pelješ okoli (midva sva naredila »samo« 1300 km v enem tednu), še posebej če maš povsod na voljo res hudo radijsko postajo Triple J, ki vrti zgolj alter muziko. Priporočava! Triple J lahko izkusite tudi od doma prek http://www.abc.net.au/triplej/, Melbourna in Victorie pač ne. :)
2 comments
No ping yet
Janja says:
15.02.2012 at 18:46 (UTC 0)
Vau, kolk kjut koale. Od kje pa Domačica tam “down under”? Sicer pa en zimski pozdrav od kle gor po dolgem času. Uživita še namesto nas…
admin says:
16.02.2012 at 02:12 (UTC 0)
Čau Janja! Domačico sva čist po naključju našla v enem supermarketu. So mel polno polico Kraševih izdelkov. Noro fino, veš kolk je pasal po enem letu spet Domačico z mlekom jest, mmmm. Sva si kekse kar na zalogo nakupla! :)
Uživite tam gor!