Spet na West Coastu, tokrat avstralskem. V Perthu živita dve zelo dobri kolegici – Slovenki, Tjaša sicer bolj Irenina in Petra bolj Igorjeva (oz. od njegovega brata), zato je Western Australia (WA) dost logična avstralska destinacija. Avstralija je res abnormalno velika, že let iz Melbourna v Perth je trajal dlje kot let iz Christchurcha (Nova Zelandija) v Melbourne. In če nimaš planiranih več mesecev, si izbereš pač en kos države in ga »obdelaš«. Čeprav je Avstralija zaradi svoje velikosti klimatsko in geografsko dokaj raznolika, so prilike za doživljanje avstralskega outback podeželja, plaž in morja praktično povsod enake. No, razen če si stuck nekje sredi puščave…
In Perth je še kar OK. Še zdaleč ne tako dinamičen, raznolik in multikulturen kot npr. Melbourne, pač pa zelo »avstralski«, s sodobno in urejeno mestno infrastrukturo. Tu veliko Avstralcev živi na veliki nogi, vsaka familija v svoji lastni lepi hiši v enem izmed suburbov zunaj centra mesta. WA je celo za avstralske standarde precej bogat in razvit, spet na račun velikih rudnikov, ki se nahajajo v notranjosti dežele. Cene tu so itak spet visoke, še višje kot sicer in celo večina Avstralcev od drugod pravi, da je WA drag. Đizs, težko je bit »budget traveller« v taki deželi.
Najlepša stvar Pertha pa so gotovo noro lepe plaže, ki se raztezajo vzdolž celotne obale mesta. Če nimaš kaj pametnega za počet, se počiš na plažo. Zdi se, kot da Avstralci večino svojega časa preživijo bodisi v (klimatiziranih) pisarnah, doma ali na plaži. Sicer crkneš od vročine. Ful je vroče na tem koncu, v tem času se termometer dostikrat dvigne do 40 stopinj…
S Tjašo in Petro se imava noro dobro. Prvi teden sva bivala pri Petri, ki v Perthu skupaj s svojim dragim (Adam iz Nove Zelandije) živi kako leto. Trenutno sva pa pri Tjaši in njenem dragem (Pedram iz Irana), ki v Perthu živita že nekaj let. Dnevi tu so totalno ležerni, če nimava kakih posebnih opravkov ali ogledov v mestu, se s Petro spravimo na plažo, sicer pa na polno obedujemo ali pač hengamo tako ali drugače. Adam ima kot taprav Kiwi na svojem vrtu seveda barbecue, ki smo ga pridno nucali, enkrat nas je Pedram peljal ven jest v perzijsko restavracijo… skratka, life is hard. :)
Igor je celo prišel na svoj račun z St Jerome’s Laneway Festivalom (http://perth.lanewayfestival.com.au/), odličnim enodnevnim glasbenim dogodkom, kjer je nastopal cel kup zanimivih bendov in artistov iz Avstralije, ZDA, Velike Britanije in drugod (SBTRKT, Chairlift, Anna Calvi, Bullion, Jonti, Laura Marling, The Horrors, Oneman, …). Irena pa s torkovimi salsa večeri v Mustang Baru…
Petra in Tjaša sta nama šle totalno na roko, ker lahko pri njima spiva in za prvi del poti po WA, s katerega sva se ravnokar vrnila, sta nama posodila celo avto in kamping opremo. We love you guys so much! :) Prvi del roadtripa sva opravila po jugozahodnem koncu WA prek vinorodne regije Margaret River in noro lepih evkaliptusovih gozdov okoli Pembertona, do južne obale ob mestu Albany in potem nazaj v Perth. Ugotovila sva, da se da na tem koncu bistveno lažje kampirat na prostem, brezplačno. V visitors centrih prodajajo celo brošure z opisi vseh placov v WA, kjer se da kampirat zastonj ali za minimalen fee. Avstralija je pač tako nenormalno velika, da je voznikom in popotnikom, ki se fjakajo naokoli, potrebno zagotovit plac, kjer lahko v miru prespijo pa dolgih urah vožnje. In nekateri izmed teh placov so ful lepi, recimo sredi gozdička ali pa tik ob plaži. Res kul. Se pa nikjer ne sme pod nobenim pogojem kurit. Predvsem poleti vlada TOTAL FIRE BAN. Avstralija je zaradi svoje suhe in vroče klime pač dežela velikih gozdnih požarov – bushfires – in ravno zdaj recimo v pokrajinah južno od Pertha že dva tedna divja velik požar, ki je požgal že več kot 30 tisoč hektarjev tamkajšnjih gozdov (ko sva midva pred nekaj dnevi kruzala tam doli, sva morala del poti zaradi tega požara celo izpustit).
A kot rečeno sva zdajle pri Tjaši in se počasi rihtava za drugi del roadtripa, ki naju bo pa v 14 dneh popeljal daleč gor na sever WA (in nazaj) in za katerega bova samo v eno smer morala prevoziti več kot 1500 kilometrov. To bo noro… divje peščene plaže, morski koralni grebeni, puščava, nacionalni parki in posamezni kraji tudi po več sto kilometrov narazen. Bo pa vroče. Trenutna prognoza za Exmouth (eden izmed krajev na poti):
Aja, pa kak teden nazaj sva prek konzulata v Perthu oddala vlogo za indijske vize. Yeap, Indija. Smešno, še nikoli v življenju nisva izpolnjevala tako obsežnega in zakompliciranega formularja (ne, najini starši in njihovi starši niso pakistanskega porekla). Naju pa rajca ideja, da pred Indijo skočiva za kaka dva tedna še na Šrilanko. Bojiva se le, da dalj ko odlašava z Indijo, slabše vremenske razmere bova imela (neznosna vročina in kasneje monsunsko deževje). Bova videla, do takrat morava tako ali tako počakati na vize.
No, še nekaj fotk Pertha in jugozahodnega konca »dablju eja«. Objektiv od SLR kamere sva imela spet na popravilu in sva si morala pomagati pač z najinim dost bednim kompaktičem…
7 comments
No ping yet
Ales says:
25.02.2012 at 21:40 (UTC 0)
Fous! :) A do Esperance pa nista sla? Tam so noro lepe plaze…
admin says:
26.02.2012 at 08:45 (UTC 0)
A lepše od tistih, k sva jih vidla na poti do Albanyja? A je to sploh možno? :)
i&i
Nina says:
26.02.2012 at 14:50 (UTC 0)
Sem prebrala vajin blog… krasno. Naredila sta kup res dobrih fotk. Kateri fotoaparat pa imata?
Tudi sama bi rada po magisteriju vzela leto dni za potovanja, ampak mi ni najbolj jasno, koliko denarja sploh potrebujem …
admin says:
27.02.2012 at 16:41 (UTC 0)
Tnx Nina! Večino fotk narediva z najino SLR kamero (Canon EOS 450D + objektiv Sigma 18-250mm). Za rezervo nosiva pa še en majhen Sonyjev kompaktni fotoaparat, ki pa je bolj za silo oz. za kak video posnet.
Če rada potuješ, potem pejt, brez debate! :) Če te pa zanimajo še ostali detajli (stroški, ipd.) nama pa kar piši na mail…
LP, i&i
Sonja says:
09.03.2012 at 14:43 (UTC 0)
Res,da se je lepše zjutraj žogat na plaži kot bit v službi, ampak odkrito povejta ali se že kaj dolgošasita?
Ko gledem te fotke hrane, opažam, da pa mal le pogrešata domačo hrano, oziroma hrano, ki jo pripravljajo Nolanovi?
Nista pa nič napisala kaj pa le pogrešata na vajinem potovanju.
Napišta še, če in kako se gospodarska kriza občuti v Avstaliji, ali je res Avstralija obljubljena deleža, kot nekoč, ko so se ljudje množično selili tja?
Mi vaju že kar pogrešamo.
kiss, Sonja
admin says:
14.03.2012 at 18:07 (UTC 0)
Gospodarska kriza se ne čuti preveč. Sva (mislim da) že nekje zapisala, da Avstralijo njeni naravni resursi gor držijo (plin, zlato, železova ruda, …). In ljudje se očitno še kar množično selijo sem, pomanjkanje kadrov je v marsikateri dejavnosti (ne samo rudarstvo ali IT). So pa immigration predpisi v zadnjih letih baje dosti bolj strogi kot prej…
Kar se naju tiče… so stvari, ki jih pogrešava, normalno, ampak bojo že počakale. :)
Petra says:
20.05.2012 at 17:05 (UTC 0)
Hej popotnika!
Sem šla mal gledat spet vajin blog in moram rečt, da sem ob temle postu dobila kar neke vrste obratno domotožje (po enem mesecu v Sloveniji). Super je blo, ko sta bila na obisku. Upam, da se kmalu spet srečamo! :)
Pozdravčič, P.