V času britanskega Raj-a (»radž«) v 19. in prvi polovici 20. stoletja, ko je Indiji vladala Velika Britanija, je tu seveda živelo ogromno Angležev (razno razni administrativni uslužbenci, trgovci, vojaki, … in njihove familije). Ker so indijska poletja neusmiljeno vroča, so kolonialna gospoda začela visoko v hribih graditi svoje poletne rezidence, kamor so se iz … Continue reading »
Apr
05
Mar
29
Odkrivanje indijske kulture
Čeprav je z 1,2 milijarde prebivalcev Indija demografsko in kulturno precej raznolik narod, jih nedvomno združuje eno – globoka vera. Indijci so različnim veram popolnoma predani. Hinduizem je daleč najbolj razširjena (tu so še islam, budizem, krščanstvo, itd.) in tudi ena najstarejših. A kot vse stvari v Indiji, je tudi hinduizem blazno zakomplicirana stvar. Religija … Continue reading »
Mar
13
Na sever | dan 8-14 | morske radosti
Nazaj ob obali. Zgornji, skrajni severno-zahodni konec Avstralije je spet ena sama suša. Še najbolj »zdravo« je bit zaprt v kakem klimatiziranem prostoru, drugače se nimaš kam skriti pred noro vročim soncem, nobene senčke, ništa! Tu raste samo scrub (puščavska trava), pokrajina je pretežno ravna in brezvezna. Se pa zato naravne znamenitosti nahajajo v morju. … Continue reading »
Mar
09
Na sever | dan 4-7 | avstralska divjina, drugič
Karijini National Park (del regije, imenovane Pilbara), najin naslednji cilj, je od Kalbarrija oddaljen več kot 1100 kilometrov. Za pot sva zato planirala dva dneva s spanjem na enem izmed počivališč (neke vrste piknik placi ob cesti, na katerih je dovoljeno kampiranje oz. spanje), ki se vrstijo na vsakih 100 ali 200 km. Za tako … Continue reading »
Feb
12
Driving Victoria
Po Melbournu sva za en teden najela avto in šla kruzat po okoliških pokrajinah (znotraj zvezne države Victoria). Yeah! Prvo po slikoviti »obalni magistralki«, zahodno od Melbourna, tako imenovanem Great Ocean Roadu, potem pa v notranjost v Grampians National Park in nazaj čez Melbourne še na vzhodno stran v Wilsons Promontory National Park. Irena ne … Continue reading »
Dec
23
On the road: čez »High Country« in Arthur’s Pass nazaj domov
Zadnji del roadtripa nama je že zmanjkovalo idej, kam bi se dala, zato sva se šla kar malo vozit. Kaj pa čva drugega. Ideje o še kakem večdnevnem hajku sva počasi odpikala, najin novozelandski »travel allowance« je hitro pohajal, povrh pa je skoraj tri mesece potovanja v kombiju za DVE osebi tudi svojevrsten psihološki napor. … Continue reading »
Dec
21
On the road: dežela fjordov…
… gora, ledeniških jezer in neskončno lepe narave in oh in sploh. Fiordland je definitivno eden najlepših koncev Nove Zelandije, stisnjen v jugozahodni kot Južnega otoka. Fiordland National Park pokriva več kot 12.000 km2 tega območja in sodi med največje nacionalne parke na svetu! Večji del parka je praktično nedostopen in, razen če si lahko … Continue reading »
Dec
07
On the road: dol po vzhodni obali
Po končanem wwoofingu pri Radonih (glej post WWOOF-ing) sva od Pictona pičila dol, dol, dol… V približno treh, štirih tednih (vključujoč enotedensko wwoofanje pri Ronu in Kim na Banks Peninsula) sva prekruzala celotno vzhodno obalo Južnega otoka do Invercargilla na skrajnem jugu otoka (cca. 1200 km). Prikaži večji zemljevid Vzhodna obala je v resnic dost … Continue reading »
Oct
27
Utrinki: Pet dni raja
Na severnem koncu Južnega otoka leži košček obale, ki je prav za popizdit lep. Abel Tasman National Park je kombinacija lepih peščenih plaž, pristnega novozelandskega busha in kristalno čistega morja. OK, morje je sicer svinjsko mrzlo in čofotanje v njem je striktna »in and out« procedura, če sploh. Tu so potem še nenormalno nadležne sandflies… … Continue reading »
Sep
18
Hokitika… Life in the fast lane
V Hokitiki poznajo dve brzini, kot nama je to razložila neka domačinka: slow & stop. Življenje tu res teče počasi, OK, če izvzameš karavane kampervanov in turističnih avtobusov, ki se (predvsem poleti) za nekaj ur ustavijo na poti proti severu ali jugu, drugam se itak ne da. Hokitika leži na zahodni obali Južnega otoka, tako … Continue reading »