Na severnem koncu Južnega otoka leži košček obale, ki je prav za popizdit lep. Abel Tasman National Park je kombinacija lepih peščenih plaž, pristnega novozelandskega busha in kristalno čistega morja. OK, morje je sicer svinjsko mrzlo in čofotanje v njem je striktna »in and out« procedura, če sploh. Tu so potem še nenormalno nadležne sandflies… … Continue reading »
Oct
27
Oct
13
Z biciklom čez West Coast
O tem sva resno začela razmišljat, ko sva bila pri Nolanih – da bi prekolesarila West Coast od Wanake do Hokitike (približno 420 km). Takrat smo imeli že splaniran enotedenski dopust v Wanaki in midva bi jo nazaj v Hokitiko, namesto s kombijem, pač pičila s kolesi, ki bi jih tja grede vzeli s seboj. … Continue reading »
Oct
09
Sneeeeeeg!
Pa smo jo dočakal – smuko na Novi Zelandiji. Konec septembra smo se uspeli pobrat iz Hokitike in v konvoju dveh avtomobilov v cca. sedmih urah spraviti do Wanake na zasluženi enotedenski »dopust«. Wanaka se nahaja v Otagu, višje ležeči pokrajini v notranjosti Južnega otoka, ki jo obkrožajo gore in planine. Sem pridejo več ali … Continue reading »
Sep
18
Hokitika… Life in the fast lane
V Hokitiki poznajo dve brzini, kot nama je to razložila neka domačinka: slow & stop. Življenje tu res teče počasi, OK, če izvzameš karavane kampervanov in turističnih avtobusov, ki se (predvsem poleti) za nekaj ur ustavijo na poti proti severu ali jugu, drugam se itak ne da. Hokitika leži na zahodni obali Južnega otoka, tako … Continue reading »
Aug
14
Sweet as bro’!
Tako kot katerikoli angleško govoreči narod na svetu, imajo tudi Kiwiji svoj lasten dialekt, predvsem kar se tiče izgovarjave samoglasnikov. Npr. pen (kuli) se izgovori »pin«, ten (deset) je »tin«, bro’ (v smislu kolega, stari…) je »bru«, there (tam) je »thiiier«, itd. To specifično govorico se še posebej sliši pri Maorih. Sweet as bro’ je … Continue reading »
Aug
10
Kiwi Sounds part 3: The Black Seeds
Še eden v vrsti novozelandskih reggae/soul bandov. Tako kot Fat Freddy’s Drop, tudi The Black Seeds prihajajo iz Wellingtona. Osemčlanska zasedba ima za sabo štiri studijske plate in najina daleč najljubša je Into The Dojo (iz leta 2006), ki so jo izdali kar pri nemški Sonar Kollektiv. Njihov frontman Barnaby Weir fura še celo vrsto … Continue reading »
Jul
24
Kiwi Sounds part 2: Fat Freddy’s Drop
Ni težko zaključit, zakaj so »karibski vajbi« v novozelandski glasbi tako popularni. Čeprav ne najbolj topla pacifiška destinacija, je tu vonj po »blagodejnih« morskih hlapih stalno prisoten, saj deželo obkrožajo oceani. In če to pokombiniramo s tipičnim laid-back karakterjem Kiwijev, njihovim dokaj liberalnim in zeleno usmerjenim mišljenjem (»think green« na NZ pomeni tudi zelo pro … Continue reading »
Jul
14
Kiwi Sounds part 1: Salmonella Dub
Salmonella Dub so eden prvih novozelandskih bandov, ki sva jih uspela spoznat, potem ko nama je Andrew pred devetimi leti v roke stisnil njihov, takrat aktualni CD z naslovom Inside The Dubplates. So tudi eden prvih bandov, ki so sicer na Novi Zelandiji popularizirali neke vrste moderen »pacifiški« reggae/dub, in po njih so se kasneje … Continue reading »
Jul
02
Pr’ Nolanih
Pa sva kle… pri Nolanih, kjer bova nekaj mesecev »zimovala«, se ustalila na njihovi kmetiji in malo odpočila od potovanja. V Wellingtonu sva se 17. junija vkrcala na trajekt (sva ga skor zamudila) in po 3 urah in 20 minutah izkrcala v Pictonu, Južni otok, od koder sva pičila direkt v Hokitiko, na zahodno obalo. … Continue reading »
Jun
21
Utrinki: novozelandska “indie” meka
Zadnja postaja na Severnem otoku, preden se vkrcava na trajekt za Južni otok, glavno mesto Wellington (čeprav šele tretje po velikosti), ni samo birokratski center države s številnimi monumentalnimi vladnimi poslopji in poslovnimi nebotičniki, pač pa tudi pravo umetniško in kulturno središče z obilo klubov, pubov in caféjev. Baje ima celo statistično največje število klubov, … Continue reading »