Cajt je, da kaj malega spiševa tudi o glasbi. Igor je odvisen od odkrivanja nove muzike, zato najino popotovanje redno zajema tudi obiske koncertov, glasbenih štacun, in buzeriranje novospoznalih prijateljev glede lokalnih bandov in artistov, ki bi jih morala »preveriti«. Najina prva južnoameriška destinacija Brazilija ponuja seveda neskončno dolg seznam (dobesedno) glasbenikov, ki zaznamujejo tamkajšnjo sceno, med njimi številni tudi svetovno znani, poleg tega se je v tej deželi skozi desetletja razvila cela vrsta edinstvenih glasbenih žanrov, za katere bi potrebovali leta in leta, da bi jih lahko dodobra spoznali. Ena izmed BBC-jevih radijskih ikon, Gilles Peterson, je denimo v svoji karieri pomagal skupaj zložiti kar nekaj kompilacij brazilske glasbe.

Zato najina ušesa raje sledijo novejšim trendom, običajno fuziji med novim in starim. In CéU (polno ime Maria do Céu Whitaker Poças) spada v to kategorijo. 31-letna paulista (prebivalka São Paula) v svoji glasbi združuje tradicionalne brazilske zvoke, kot sta samba in bossa nova, z bolj sodobnimi melodijami in ritmi. Izredna umirjenost in včasih kar melanholičnost njene glasbe na trenutke spominja celo na britanske trip-hoperje, kot so Massive Attack ali Portishead, kar odlično deluje v kombinaciji z njenim seksi vokalom. Do sedaj je izdala dve plati, obe zelo dobri, in že prva iz leta 2005 ji je zagotovila svetovno prepoznavnost (redno nastopa izven Brazilije in kot gostujoča pevka se je pojavila tudi na enemu izmed komadov zadnje plate Herbieja Hancocka, The Imagine Project).

Komad Grains de Beaute (lepotna znamenja) z njenega zadnjega albuma Vagarosa iz leta 2009.

Komad Roda z njenega prvega albuma CéU.