Najbolj »južnoameriška« med vsemi južnoameriškimi državami, ki sva jih obiskala. Sicer tudi ena najrevnejših, z grozno infrastrukturo, a tu zagotovo začutiš veliko dobre energije… in pomanjkanja kisika. :) Pokrajina je neverjetno lepa in zelo raznolika (od ekstremnega visokogorja do amazonskih nižin), ljudje (bojda se več kot 60% prebivalstva razglaša za potomce indijanskih ljudstev) pa pretežno zadržani, a še vedno spoštljivi ter z obilo nacionalnega ponosa in pripadnosti staroselskim običajem.

Ta komad sva kar nekajkrat slišala na najinem tripu. Gre za klasično domoljubno pesem z naslovom Rojo, Amarillo y Verde (rdeča, rumena in zelena… gre za barve bolivijske zastave kakopak).

Cantar por cantar, no hace falta pues cantar,
De qué sirve buena voz, si es vacía tu canción,
De qué sirve buena voz, si es vacía tu canción.

Vivir, por vivir, no hace falta pues vivir,
Tiene que haber un motivo, tienes que luchar por él,
Tiene que haber un motivo, tienes que luchar por él.

Yo vivo y canto a mi patria, por que la llevo en mi ser,
Rojo, Amarillo y Verde es el tono de mi voz,
Rojo, Amarillo y Verde es el tono de mi voz.

Stay tuned! Sledi veliko zanimivih zgodb…