Nisva pa lih jokala, kot se to bojda nekaterim dogaja. Taj Mahal je eno največjih zgodovinsko-arhitekturnih čudes Indije, mavzolej iz 17. stoletja, ki ga je takratni muslimanski vladar Shah Jahan dal zgraditi v čast svoji pokojni tretji ženi. Ženska je morala biti res nekaj posebnega, ker je zgradba prav pregrešno lepa. In vredna vseh svojih 750 rupijev vstopnine (ki jih plačamo samo tujci seveda). Človek se lahko ure in ure sprehaja okoli kompleksa ter občuduje vse detajle, vklesane in vrisane v beli marmor, ali pa od daleč z očmi požira vso impozantnost zgradbe, ki ob dnevni svetlobi prav žari.

Mesto Agra, kjer stoji Taj, je sicer dost grdo in spet polno tečnih Indijcev, ki vztrajno težijo turistom, zato tu ni za zdržat prav dolgo (sploh pa poleti). Je bilo pa mesto za naju zanimiva vstopna točka v »muslimanski« svet Indije, značilen za ta severni konec dežele. Kot že napisano nekje, so Muslimani od 11. stoletja dalje vladali večjemu delu severne in centralne Indije, dokler niso Britanci prevzeli oblasti. Po koncu 2. svetovne vojne, ko je Indija posta(ja)la neodvisna država, je sledilo konstantno klanje med Hindujci in Muslimani, ki je na koncu privedlo do razdelitve nekoč velike britanske kolonije na pretežno hindujsko Indijo ter pretežno muslimanska Pakistan in Bangladeš. Pizdarije se še danes dogajajo, tako Hindujci kot Muslimani fanatično prisegajo na zaščito svoje verske integritete, zato so stalno neki konflikti, predvsem v provinci Kašmir na meji med državama, pa tudi v večjih indijskih mestih. Spomnite se recimo terorističnega napada v Mumbaju pred leti s strani radikalnih islamskih skupin, v katerem je umrlo več kot 160 ljudi. Aja, pa lani decembra je recimo v Varanasiju na glavnem ghatu počila bomba in ubila nekaj ljudi. V imenu religije…

No, ampak kot rečeno nama je bila ta sprememba kar všeč, še posebej ko sva zvečer s terase najinega hotela buljila v oddaljeni Taj in sanjala, medtem ko so s streh okoliških hiš otroci v luft pošiljali svoje papirnate zmaje, iz bližnjih mošej pa je odmeval poziv k molitvi. Drugačna scena…