Pa je na vrsti nadaljevanje najinega road tripa po Novi Zelandiji, tokrat po Južnem otoku. Tudi tega sva že prekruzala na prejšnjih potovanjih po NZ, zato sva imela tokrat pri planiranju itinerary-ja v mislih kraje, ki sva jih želela obiskati še enkrat (ker so pač totalno kul) ali kraje, ki so malo bolj »off the beaten path«. In kraje, kjer sva nameravala wwoofat. O tem kasneje…

Kakorkoli, kombi sva ornk spucala, z Andrewjevo pomočjo predelala »spalnico« in tisto bunko na zadnji strani spretno poslikala. Avto je bil tolk lep in zrihtan, da sva morala pred štartom narest ene par fotk, ki jih nameravava kasneje uporabit za oglase, ko ga bova prodajala.

Pot naju je najprej zanesla na sever Južnega otoka, ki velja za mečkn bolj »poletno« regijo otoka z obilo lepih plaž in morja, predvsem pa sončnih dni (čeprav je namakanje v vodi še vedno matranje). Po končanem petdnevnem treku v Abel Tasman National Parku (glej post Utrinki: Pet dni raja), sva nekaj časa preživela v Takaki, enemu najinih najljubših mestec na Novi Zelandiji. Prebivalci Takake so še bolj sproščen od tipičnih Kiwijev (je to sploh možno?) in tu se živi izključno »organic«. Hipiji, rastafarjanci, umetniki, spiritualisti, aktivisti… go figure. V Lonely Planetu je mestece opisano kot »laid back to near horizontal«. :) Midva sva en teden wwoofala na bližnji kmetiji, svoj prosti čas pa preživljala ali v mestu ali pa okoli Golden Baya.

Prikaži večji zemljevid

Drugi del sva preživela pa v Marlborough Sounds, natančneje na otoku Arapawa. Ta del Nove Zelandije je prepreden z globokimi, podolgovatimi zalivi (po angleško sounds) in številnimi otoki. Tu ljudje živijo z morjem in od morja (ribolov, jadranje, potapljanje, turizem, …) in enotedenski wwoofing na prej omenjenem otoku je bila zelo zanimiva izkušnja. A kot rečeno, o tem malo več kasneje…