Še vedno sva v Patagoniji. Iz Puerto Natalesa v Čilu sva se premaknila čez mejo v Argentino in prispela v mestece El Calafate, znanem po enem izmed najlepših naravnih čudes te dežele, ledeniku Perito Moreno, ki se nahaja cca. 80 km stran. In ogled je seveda absolutno obvezen, če se zadržuješ v teh krajih. :)

Spala sva v hostlu pri mladi družinici (Dario, Belen, Andina), ki je v svojem domu odprla Hospedaje Lautaro, kjer se res vsak gost posebej počuti dobrodošlega. Naju je pričakalo zelo lepo sporočilce, naj se počutiva kot doma, pa čeprav sva spala v dormu. Ata še zelo dobro kuha, tako da smo dvakrat kar pri njih večerjali. Res luštn, ampak pravijo, da je treba za takle hostel kar precej garat…

Z Andyem (Kanadčanom z W treka) smo za en dan najeli avto in se odpeljali. Najprej smo malo bluzili po sosednji dolinici, se zapeljali do ultra fensi kmetije oz. estancie (last potomcev nekih Hrvatov) in občudovali barve jeseni. V daljavi smo že videli ledeno gmoto. Najprej smo si ga ogledali z ladje, nato pa še peš. (Najino mnenje je, da se ladja ne izplača, ker je predraga, glede na to koliko vidiš v primerjavi s pešpotmi. V vsakem primeru pa je treba precej plačat tudi za vstop v nacionalni park.) Perito Moreno je res ogromen (mere: 30 km dolžine, 5 km širine in 60 m višine). Kar sapo ti vzame.

No, slike povejo svoje, ne povzamejo pa občutka miniaturnosti nas človečkov ob takem kosu ledu.